Ali obstaja formula za srečo?

Na Univerzi v Harvardu so raziskovali, če obstaja formula za srečo.

Raziskava je pokazala, da na občutje sreče vpliva dejavnik dednosti v 50 odstotkih, potem okoliščine v samo odstotkih in nato naša lastna miselna usmerjenost v kar 40 odstotkih.

Kaj torej povzroča nenehno trpljenje v mojem življenju?

Misli. Pogled na situacijo, osebo ali dogodek.

Ljudje nismo to kar se nam dogaja, ampak smo to, kar se odziva na dogajanje.

Človeško mnenje o sedanjem trenutku je, da ga je pokvarilo nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi ali pa je pomanjkljiv zaradi nečesa, kar bi se moralo zgoditi, pa se ni.

Na ta način spregledamo globljo popolnost, ki jo ima življenje samo po sebi, popolnost, ki je vedno navzoča, izza tega kar se dogaja, izza oblike.

Človeštvu je namenjeno, da preseže trpljenje, a ne tako, kot si zamišljamo; ni prav, da moram trpeti, saj je ravno v tej misli izvor trpljenja.

Trpljenje ima plemenito poslanstvo – razvoj zavesti in prebujenje.

Dokler se trpljenju upiramo, proces razvoja in zorenja poteka počasi, ker odpor ustvari še več trpljenja.

Ko trpljenje sprejmemo, se ta proces pospeši prva zato, ker trpimo zavestno.

Trpljenje lahko SPREJMEMO pri sebi ali pri nekom drugem, pri otroku, pri starših.

Sredi zavestnega trpljenja pa že nastopi preobrat. Ogenj trpljenja se pretvori v svetlobo zavesti.

Ljudje verjamemo, da je sreča odvisna od tega kar se nam dogaja, torej, da je odvisna od oblike.

A vse se nenehno spreminja.

Tudi to bo minilo.

Izgubimo lahko samo nekaj kar »imamo« ne moremo zgubiti nečesa kar smo.

Dih. Zavedajmo se svojega dihanja. Opazujmo, kako vdih odvrne pozornost od razmišljanja in ustvarja notranji prostor.

 

 

 »Ljudje se morajo zavedati svojih občutkov in telesa in se povezovati s svetom okoli sebe, da bi  v njihovo življenje lahko vstopila sprememba. Prvi korak k opustitvi tiranije preteklosti je čutenje in zavedanje telesa.«― Bessel A. van der KolkThe Body Keeps the Score: Brain, Mind, and Body in the Healing of Trauma