Sram

Posted by on Jun 18, 2015 in Nerazvrščeno | 0 komentarjev

Verjetno ste že kdaj doživeli, kako ste sključeno sedeli s pogledom obrnjenim v tla in čutili, kako vam gorijo ušesa in lica utripajo v valovih rdeče zadrege. In ko ste se že sprijaznili, da ta občutek nikoli ne bo šel stran, pa je nenadno, kakor val, ki se izgubi na plaži, sram pojenjal in izginil. To je zdravi sram, ki nam govori, da smo ljudje nepopolni in delamo napake.

Kaj pa če o sebi mislimo, da smo napaka?

Potem je to strupeni sram, ki ima daljnosežne in razdiralne posledice v vsakodnevnem življenju.

Kje se je vse skupaj začelo?

Otrok je čuteče bitje, ki zelo intenzivno in globoko čustvuje. In kot dojenčki nismo čutili sramu. Zadovoljno smo odkrivali kaj naše telo zmore. Hoteli smo biti videni in slišani, zato da bi bilo za naše potrebe kar najbolje poskrbljeno. Alice Miler piše o dejstvu, da veliko dobrih, prijaznih in predanih staršev čustveno  zapusti svoje otroke, tako da se z njim ne zmorejo povezati. Ko je otrok zapuščen, ostane sam. Otrok se ne more povezati s staršem in posledično s svojimi čustvi, zato si ustvari fantazijo o njih. Slika si jih v barvah, podobah in sliši mehak zven besed, ki jih tako obupno potrebuje, za preživetje. Fantazija otroku preprečuje povezati se v resnične odnose in ko odraste je odvisen od pohval in potrditev drugih ljudi. Povezati z drugimi se ne zmore, ker nima stika s svojim avtentičnim jazom. Če je kot otrok bil sprejet samo, ko je ugajal staršem, si je ustvaril lažni jaz in se tako izoliral od resničnega jaza.  Posledica je lahko občutek veličastnosti ali potreba po občudovanju za vsako ceno. Zapuščeni otrok od sebe pričakuje popolnost in če je ne doseže postane depresiven.

John Bradshaw opiše strupeni sram kot rezultat nepričakovane izpostavljenosti ranljivosti otrokovega jaza, ki nastopi preden ima otrok meje, da bi se ubranil. Otrok ima občutek, da je viden in izpostavljen, čeprav si tega ne želi in na to ni pripravljen.

Zapuščenost skozi zlorabe

Otroci so egocentrično naravnani in verjamejo, da so za vse krivi oni sami. Otrok si misli:« Če so moji starši bolni in se vedejo noro, kako bom preživel? Nekaj mora biti narobe z menoj, drugače se do mene ne bi tako obnašali«.

Sramotne izkušnje povzročijo nezaupanje vase in ko se toksični sram razvija, otrok ne zaupa več svojim lastnim očem, presoji, čustvom in željam. Počuti se nemočnega.

Deli osebnosti, ki so povezani s sramom se odcepijo od delov, ki so povezani s jazom. Tako pride do razcepljenosti. Oseba postane objekt sama sebi in je odtujena od lastne izkušnje. Čuti praznino in izpostavljenost. Nima meja, zato nima varnosti. Venomer mora bežati in se skrivati, ker se počuti popolnoma izpostavljeno. Tukaj ni prostora za počitek. Konstantno je potrebno biti na preži. Oseba se počuti samo in osamljeno.

Sram kot vse obsegajoča emocija

Ko je sram ponotranjen postanejo vsa druga čustva vezana s sramom. Starši, ki so vezani s sramom, ne dovolijo otrokom, da bi izražali čustva , ker otrokova čustva, sprožijo njihova čustva sramu. Čustva potlačujejo, zaradi strahu pred sramom, ki ga bodo doživeli, če se izrazijo.

Toksični sram se pogosto manifestira skozi sanje skozi podobe, da je oseba gola na javnem mestu ali neprimernih okoliščinah ali da ni pripravljena na nenaden končni izpit, za katerega ni študirala.

Strah pred razkritjem je ogromen, ker oseba verjame, da je nepopravljivo slaba. Ko so obrambe in strategije postavljene, ponotranjen sram postane nezaveden.

Iz sramu v pravi Jaz

V procesu ponotranjenja sramu so naši vitalni deli sebe odtujeni. Ti deli kličejo po izražanju in so kot  lačni psi zaklenjeni v kleti. In ljudje najdejo način, da jih utišajo, s škodljivimi vedenji. Drug način pa je, da prekrijemo kar je prepovedano ali sramotilno z drugim bolj sprejemajočim čustvom ali čustvom, ki ga lahko toleriramo. Če je jeza prepovedano čustvo, je ne čutimo ampak zamenjamo z drugim čustvom, recimo žalostjo ali krivdo.

Oseba je razrešena toksičnega sramu, ko njena samopodoba bazira na avtentičnosti lastnih čustev in ne na posedovanju določenih lastnosti kot so denar, moč, ugled, prijaznost, uslužnost, itd.

 

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja